Social Media

Štanjel – naša najlepša kraška vasica

Na sončno, zadnjo majsko soboto smo se odpravile na Kras - v našo najlepšo kraško vasico. Iz prestolnice (cca. 90 km) smo se odpravile v zgodnjih jutranjih urah, da bi kar se da čim bolj(e) izkoristile lep dan na drugem koncu Slovenije. Po strmih in ozkih cestah, nekaj gozdnih poteh in google maps navigaciji, ki je zatajila, so nas lokalni domačini usmerili na pravo pot. Ko smo pred seboj zagledale slikovito terasasto naselje ob cerkvici, smo vedele, da smo prav. 


Na bližnjem parkirišču (na levi strani) smo pustile avto in se peš odpravile prek ceste proti gradu. Po rahlo vzpenjajoči se cesti skozi vzhodni stolp vstopimo v idilično vasico Štanjel - eno najlepših kraških vasic pri nas. Ozke uličice s kamnitimi hiškami, ki jih ovijajo bele vrtnice in bršljan, vodijo na pravljični sprehod po idilični kraški vasici. Gotska cerkvica, vaški vodnjak, Ferrarijev vrt in grad z mističnim dvoriščem osvojijo tvoje srce, še preden se tega zaveš. 



Po le nekaj metrih nas je na naši levi pozdravil vodnjak, ob njem pa ena najstarejših ohranjenih stavb v Štanjelu – kraška hiša. Njeno pročelje kaže na preprostost gradnje prvotnih kraških hiš, ki so nastajale v času romanike in gotike na naših tleh. Danes je v njeni notranjosti urejena etnološka zbirka. 



Grad Štanjel je eno največjih grajskih poslopij na Krasu in dominantni del starega naselja ter - poleg vrta - najbolj obiskana turistična točka. Za debelimi kamnitimi stenami se nahajajo čudovite sobane in prikupen vintič kafič. Na grajskem dvorišču smo pod razvejano krošnjo, ki je ponujala prijetno senco, s kozarcem rdečega vina nazdravile na super sobotno dopoldne. 





Za kamniti stenami hiš, ki v vročem poletju nudijo prijetno ohladitev, poteka vsakdanje kraško življenje. Po makadamskih ozkih uličicah pa se vijejo trume turistov, ki se navdušujejo nad cvetočo oljko, nebeško modrimi polkni ali bujnimi rdečimi cvetovi rož v koritih na okenskih policah. 



Skozi Kobdiljski stolp (ker je bil odprt, smo se povzpele na vrh, od koder je lep razgled na vrt in strehe; v vsakem nadstropju pa so bila na ogled likovna dela lokalnih umetnikov) smo se po makadamski poti spustile do Ferrarijevega vrta pod vaškim obzidjem. Park je nedvomno eden najlepših parkov v Sloveniji. Zasnoval ga je arhitekt Maks Fabiani, domačim iz bližnjega Kobdilja. Secesijskemu ovalnemu bazenčki, polnemu lokvanjev in zlatih ribic, je dodal otoček sredi bazena. Otoček je poln rož, do njega pa vodi kamniti mostiček. Vodomet v jezeru, nasadi dehtečih vrtnic, skrbno urejena zelenica, pisani drevoredi in lepo urejene poti ... Sedele smo ob jezeru, poslušale žvrgolenje ptic in šum vode, ki jo je črpalka v loku potiskala nekaj metrov visoko, nato pa padala nazaj v jezero, ter se prepustile kraškim poznomajskim sončnim žarkom. 



Na mesto Štanjel in njeno urbanistično postavitev je pomembno vplival domačin Maks Fabiani. Secesijski arhitekt (ki zaradi izrazitega italijanskega nacionalizma in nekdanjih političnih okoliščin še danes ni posebej prepoznaven v naši sončni deželici pod Alpami) se je rodil le streljal od čudovitega Štanjela, v vasici Kobdilj. Nad njegovo mojstrsko žilico in naprednimi idejami tedanjega časa smo se navduševale v Ferrarijevem vrtu, kasneje pa se odpravile še na rojstno domačijo, ki je danes v zasebni lasti. Prijazna lastnica nam je dovolila vstopiti in pokukati v svet znotraj visoke, kovinske črne ograje. V popoldanskih urah je na rumenkasto fasado (hiše iz leta 1792) s simetričnimi okni z modrimi polkni senco metala bujna krošnja šest stoletij stare murve. 



Instagram

Theme by BD