Social Media

Potep med istrskimi ulicicami

Istra je čudovit polotok ob Jadranskem morju na SZ delu Hrvaške. Medtem ko so obmorska mesta – zlasti v poletnih mesecih – polna turistov, pa notranjost Istre skriva čudovite majhne, manj znane, a tako simpatično skrivnostne vasice. Prikupna gručasta naselja, tipična istrska arhitektura, nasadi oljk in vinskih trt, božansko dobri istrski tartufi, prijeten vetrič in mediteranska klima so razlogi, zakaj smo se v Istro zaljubile na prvi pogled.


MOMJAN

V jutranjih urah smo se iz Ljubljane odpravile proti mejnemu prehodu Dragonja. Takoj za mejo smo obiskale mestece Momjan. Gre za majhno mestece z razvalinami gradu (ki so ga v času našega obiska ravno prenavljali) in cerkvico, do katere vije asfaltna cesta, po kateri smo pešačile ob jutranjih žarkih, ki so kljub zgodnji uri že pošteno greli. 


BUJE

Pot smo nadaljevale do bližnje, šest kilometrov oddaljene mediteranske vasice Buje, polne vinogradov in oljčnih nasadov. Avto smo parkirale na robu mesta in se peš odpravile v center. Pričakala nas je tipična istrska arhitektura starega mestnega jedra: belorumenkaste kamnite hiške, ki so tesno držijo ena druge, prevladujoče oranžne strehe, ozke tlakovane uličice, ki vodijo do cerkvic sv. Servula (zaščitnika Buj) na eni strani in sv. Marije Usmiljene na drugem koncu, med okni hiš pa napeljane vrvice in nanj obešeno sveže oprano perilo. V zraku se je še vonjal mehčalec. V Bujah se nahaja najvišji zvonik v Istri, do vrha vodijo obnovljene lesene stopnice, ki so speljane okoli zvona. Z vrha je razgled veličasten, preverjeno! Škoda le, da je veter tako zelo pihal in nam mršil lase, da ni uspela skupinska slika. Pred cerkvico sv. Marije Usmiljene smo srečale starejšega, zelo klepetavega gospoda. Da obvlada slovensko, hrvaško in italijansko, je bilo hitro jasno. Kmalu pa tudi to, da do potankosti pozna zgodovino Istre, ki je nekoč pripadala beneški republiki. Kot da bi poslušale živ leksikon.


GROŽNJAN

Le 12 km iz Buj, po malo več kot 15 minutah vožnje proti JV oziroma osrčju Istre, smo prispele do vasice po imenu Grožnjan. To je vasica, v katero smo se zaljubile na prvi pogled. Parkirale smo izven mesta in se naprej odpravile peš. Vas namreč ohranja idilično istrsko staro jedro, ki ga lahko obiščeš le peš. Hiške so tukaj kamnite, krasijo pa jih zelena in modra lesena polkna in vrata. Grožnjan je danes meka za ustvarjalce in umetnike, ljubitelje oljk in dobrega vina. Med pohajkovanjem po ulicah smo odkrile nešteto butikov, galerij, ateljejev in majhnih, kjut trgovinic. Ravno Slovenci naj bi v drugi polovici 20. stoletja v vas pripeljali likovno umetnost, ki se ji je kasneje pridružila še glasbena.


Po regionalni cesti smo se peljale skozi Oprtalj (in si na hitro ogledale to zgodovinsko mestece, njegovo ložo s čudovitimi freskami in zvonik, obdan s tipičnimi istrskimi hiškami, ki so polne umetniških del) in se odpravile naprej proti mestecu Motovun.


MOTOVUN

Luštkano naselje se nahaja na visoki vzpetini nad reko Mirno. Za »vstop v mesto« smo morale plačati vstopnino oziroma parkirnino, se odpeljale po strmi cesti do parkirišča, od tam dalje pa se odpravile peš. Do vhoda v staro mestno jedro vodi le ena cesta, ob vsaki strani – z granitnimi kockami tlakovane ceste – pa se nahajajo vrste hiše. V pritličju stavb so restavracije, iz katerih čudovito diši, trgovinice najrazličnejših spominkov in suvenirjev, prijetni lokali, polni gostov. Skozi grajska vrata smo vstopile onstran rumenega obzidja na trg, kjer se bohotijo trdnjava, zvonik, baročna cerkev in palača, okrog katere vodi urejena potka. Navdušene nad mestecem, a lačne (saj je bilo za nami že nekaj ur vožnje in raziskovanja) smo se odpravile na kosilo. V pravi istrski konobi smo si naročile (kaj pa drugega, če smo v Istri) testenine z istrskimi tartufi.

Skozi mesto Pazin smo se odpravile na jug Istre. V času zahajajočega sonca smo prispele v Svetvinčenat. Prikupen renesančni trg obdaja kamniti grad kaštel Grimani s stolpi in palačo, župnijsko cerkvijo Marijinega oznanjenja, mestno ložo in številnimi renesančnimi hiškami. V središču je mestni vodnjak, zgrajen leta 1808 iz klesanega kamna. 



VODNJAN

Le 7 kilometrov iz mesta Fažana se nahaja srednjeveško mestece Vodnjan, znano po grafitih. Med sprehodom skozi mesto, po dolgi in ravni cesti, ki vodi do trga z mestno hišo v beneškem stilu, smo naštele nešteto grafitov. Ne le na starih, že nekoliko pozabljenih objektih, tudi privatne hiše, oboki in pritličja objektov so polna grafitov, dela mladih lokalnih grafitarjev. V mestu je ohranjenih veliko gotskih, renesančnih in baročnih hiš, na katerih se pozna beneški vpliv. 


Na poti proti domu smo se ustavile še v obmorskem Rovinju, zame najlepšem mediteranskem mestu.

Instagram

Theme by BD