Social Media

Porto Venere

Zadnji (tretji) dan jesenskih počitnic ob Ligurski obali v Italiji sva se odpravila do vasice Porto Venere, ki sicer ni bila v najinem planu, a so nama domačini svetovali, da jo obiščeva, saj nama bo zagotovo všeč. Menda je domačinom celo lepša kot Cinque Terre, je pa turistično veliko manj znana in popularna. Ravno tako kot vseh pet vasic je tudi Porto Venere uvrščena na seznam Unescove kulturne dediščine. Z vasicami Cinque Terre pa jo povezujejo veliko skupnega: strnjeno naselje hiške ob morju in barviti odtenki fasad. 


Iz mesta La Spezia sva se odpeljala na jug, čisto na rt ligurijske obale. Do tja je sicer le 20 kilometrov, a se cesta vije kot črevo, zato je vožnja počasnejša. Najprej sva se peljala mimo vojaške marine, nato skozi vasice Marola, Fezzano in Le Grazie. Zadnji kilometer poti poteka po enosmerni ulici, na spodnjo stran ceste pa se ponujajo (v tem času prazna) bočna parkirišča. Od marca do oktobra (v času glavne sezone) je cena parkiranja 3 eur/uro, v drugem delu leta pa 1,5 eur/uro. Midva sva parkirala skorajda pri marini, čisto v središču mesta. 


Po promenadi sva se odpravila do gotske cerkvice svetega Petra iz 12. stoletja. Do cerkvice vodijo nekoliko vzpenjajoče se stopnice, vse naokrog pa je obzidje z »okni«, od koder se razlegajo čudoviti pogledi na morje. Največja zanimivost je prav gotovo Byronova jama, v kateri je angleški pesnik meditiral, medtem ko se je zadrževal v Italiji. 


Medtem ko sva se sprehajala po ozkih uličicah in opazovala butike, so na promenadi ob morju že odprli prve lokale. Ja, Italijani niso ravno jutranji ljudje in je kavo pred 10. uro res težko dobiti. Zato sva bila še toliko bolj vesela, da je bar ob morju odprt. Poleg kave sva naročila še tiramisu, ki je bil odličen. 


Sledila je dolga pot proti Ljubljani. 

Instagram

Theme by BD