Social Media

Vikend na Notranjskem

Prvi konec tedna v novem letu sva preživela na Notranjskem, natančneje v eni luštni, majhni vasici Stari trg pri Ložu. Vasica je na severu obdana z Bloško polico, na jugu z gozdnim rezervatom Snežnik, na zahodu pa z gozdovi, za katerimi se nahaja presihajoče Cerkniško jezero. Notranjska je verjetno res manj znani predel Slovenije, a zaradi tega nič manj zanimiv. Zaradi propustnega kraškega apnenca se je razvil prav poseben in zanimiv svet z edinstvenimi geografskimi in meteorološkimi značilnostmi, ki jih drugod po Sloveniji ne najdemo. Tukaj sta zanimivi jami Rakov Škocjan in vodna jama Križna jama. Posebnost je tudi edino presihajoče jezero v Sloveniji. Od tukaj izvirajo najstarejše smuči v Evropi, bloške smuči, o katerih je pisal že Valvasor. V neposredni bližini na slivniškem hribu pa je – kot pravi mit – zbirališče čarovnic. Le streljaj iz občine Bloke stoji čudovit, romantični grad Snežnik. Z Notranjsko pa je povezan tudi Martin Krpan, ljudski junak, ki je iz Trsta na Dunaj tihotapil angleško sol.


Proti Notranjski sva se odpravila v petek po kosilu in ostala do nedelje. Ravno dovolj dni, da so se pljuča nadihala svežega zraka, pustolovski duši napolnili, midva pa spočila.

Najina prva postojanka je bil Zavrh, kjer sva iskala ostanke rojstne hiše Martina Krpana. Od hiše je ostal le temeljni kamen, danes pa je na mestu, kjer je nekoč stala hiša, postavljena tabla z napisom, da je tukaj nekoč živel Martin Krpan. Če se še spomnite ur slovenščine iz osnovne šole, potem verjetno veste, da gre za pogumnega in iznajdljivega junaka, ki je na svoji kobilici tihotapil angleško sol iz Trsta proti Dunaju. Zaradi moči je ponj poslal dunajski cesar, da bi premagal Brdavsa. Le nekaj sto metrov stran stoji cerkev svetega Urha. V kraju Zavrh je še ena zanimivost, to je skulptura bloškega vola, narejena iz žice. Je spomin Bločanom, ki so nekoč veljali za odlične rejce goveda. 


Vrnila sva se proti glavni cesti (748), ki vodi do Starega trga pri Ložu. Poiskala sva Youth Hostel Ars Viva, ki sodi v mrežo hostlov Hostelling International. Tukaj sva prespala dve noči. Nad hostlom sva bila očarana, počutila sva se domače. Hostel je zgodba o gostoljubju, prijaznosti, čudovitih ljudeh, pogumnih in nenavadnih idejah ter do potankosti izdelanih detajlov. Nekdanje kmečko poslopje je danes prijeten in urejen hostel z lepimi sobami in kopalnicami. 


Zjutraj sva zgodaj vstala in se odpravila do gradu Snežnik. Že prihod do gradu je veličasten, saj se za kamnitim mostom (ki je trenutno v prenovi) začne lep drevored. Romantični dvorec se nahaja na jasi, obdan z gozdovi in drevoredom, očarljivo okolico, odmaknjen od mestnega vrveža. V ribniku pod gradom se zrcali grad, zato so fotografije čudovite. Obiskala sva njegovo notranjost, ogledi so vsako polno uro, z začetkom ob 10. uri. Obisk je možen le z grajskim vodičem, ki pozna vse zanimivosti in prigode, ki so se dogajale na gradu. V gradu je veliko razstavnih eksponatov, ki so zgodovinskega in kulturnega pomena. Imajo ogromno lovskih trofej, v poročni sobi je eden izmed petih najstarejših klavirjev v Sloveniji, v kleti prvi primerek hladilnika, v knjižnici luteranska Biblija, v jedilnici pa med drugim ohranjeni jedilnik za kneze in služinčad. Več o gradu Snežnik pa v članku tukaj.



Ko sva se vozila proti Staremu trgu, sva na hribčku zagledala cerkev. Prepričana, da bova tam našla dober razgled na dolino, sva se – malo s pomočjo google mapsov in veliko po občutku – odpravila po gozdnih stezah. Pri osamljeni kmetiji sva parkirala, nadaljnjih 900 metrov pa prehodila. Do vrha hriba vodi pot med kapelicami križevega pota, na vrhu Križne gore pa je čudovit razgled na Lož, Bloke in Cerkniško jezero. 


Popoldan sva obiskala Križno jamo. Če je bil obisk gradu pretežno moja želja, je tokrat na svoj račun prišel Klemen. Ob 15. uri imajo vsako soboto in nedeljo voden ogled jame, vstopnina je 10 eur na osebo. 15 min pred ogledom sva bila pri jami, dobila nepremočljive škornje in svetilko. Z jamsko vodnico smo se odpravili v jamo. Obisk res priporočava, saj je jama čudovita in turistično precej manj oblegana kot npr. Postojnska, po svoje pa je še pristnejši primerek kraške jame. Edina razsvetljava v jami so bile namreč svetilke, ki smo jih imeli s seboj. V jami smo – poleg kapnikov – občudovali netopirje, ki so viseli/spali s stropa. Jamska vodnica nas je popeljala po približno 1/10 jame, večji del smo šli po kopnem, zadnji del pa smo si ogledali s čolnom. Za nekaj trenutkom smo ugasnili svetilke in se prepustili 100 % temi. Priznam, neprijeten občutek, v tistem sem bila res hvaležna, da imam odličen vid, ki mi je tolikokrat samoumeven. Jamo si je ob predhodni rezervaciji možno ogledati tudi kot 4-urni ali 7-urni ogled s čolnom, Društvo ljubiteljev Križne jame pa bdi nad določenim številom tovrstnih ogledov z željo, da bi jamo v čim večji meri pustili kot naravni habitat s čim manjšimi posegi človeka. 


Zadnji dan sva si ogledala Napoleonov most v kraju Velike Bloke nad potokom Bloščica, popoldne pa sva sončne žarke ujela na Bloškem jezeru. Okrog jezera je prijetna, nenaporna pot. Nad jezerom je glamping naselje, kjer tudi pozimi po 13. uri postrežejo pijačo. Ob jezeru je prav lušten leseni medved ribič, nad katerim bodo najbolj navdušeni otroci. Zanje je namenjeno tudi veliko igrišče, vodna drča – skakalnica v jezero, leseni ležalniki nad jezerom. Bloško jezero je prijetna destinacija tako poleti kot pozimi, zlasti poleti mora biti tukaj pravi raj.



Manja pravi ...

Zelo slikovito. Odličen članek. Te navdihne, da kraj obiščeš tudi sam :)

nastja_sn pravi ...

Res je. Zelo lepi konci Slovenije. Žal, mogoče malo manj znani. :)

Instagram

Theme by BD